NALIJMO SI ČISTE VODE 2

Septembra smo izpeljali drugo kratko likovno delavnico na obrežju Kamniške bistrice na temo Nalijmo si čiste vode. Slikanje po naravi so udeležnke povezale z razmislekom o onesnaženosti vodotokov in bregov ter nujnosti sprememb, ki bodo tudi zanamcem še omogočale dostop do virov pitne vode in čiste narave. Na spletni razstavi so predstavljena dela Nade Dimic, Katje Erjavec, Duše Haložan Sedej, Majde Cepeljnik, Eli Pirc, Marinke Habjan in Veronike Pogačar.

20211108_135931.jpg

Duša Haložan Sedej

Majda Cepeljnik

majda1.jpg

Nada Dimic

Nada Dimic

dimic1.jpg

Eli Pirc

pirc.jpg
veronika1.jpg

Veronika Pogačar

dimic2.jpg

Katja Erjavec

katja.jpg
marinka.jpg

Marinka Habjan

Nada Dimic

majda2.jpg
veronika2.jpg
20211108_140346.jpg

Duša Haložan Sedej

Majda Cepeljnik

Veronika Pogačar

  • Facebook

Katja Erjavec

Uzreti, Preobleka in Nov pogled

Spletna razstava likovnih del naše članice Katje Erjavec.

Avtorica je za osnovo razstavljenih del, ki so nastala v času pandemije, uporabila stare revijalne tiske na katerih so upodobljene ženske v oblačilih s preloma iz XIX. v XX. stoletje. Na to osnovo je nalepila izrezke iz sodobnih revij ali dele svojih slik in dodala poslikave z akrilnimi barvami. Katja Erjavec že vrsto let intenzivno ustvarja kolaže in tokratna dela so logično nadaljevanje in sinteza njenih iskanj v tehniki kolaža in slikarstva. V uporabi dela drugega avtorja, v prilastitvi že ustvarjenega, je vedno prisotna drznost, morda za marsikoga celo predrznost, ki pa je za ustvarjalca kdaj kar notranja nuja, da se osvobodi spon konvencije ali ujetosti v okvire tako lastnega kot širšega "pričakovanega". Kolaž je bil že ob svojem rojstvu, kot del kubističnega preloma s tradicijo, najbolj radikalen odmik od konvencij slikarstva, zato ni presenetljivo, da je plodna tla našel v delih umetnikov, ki so bili kritični do vsakdana, do okolja in družbe v kateri so živeli in ustvarjali. Od dadaistov v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, neoavantgardnih umetnikov v petdesetih in šestdesetih letih do sodobne likovne prakse, je kolaž v navezi s prisvojitvijo, vedno predstavljal eno najbolj kritičnih, udarnih, izzivalnih in tozadevno učinkovitih likovnih dejanj. Pričujoča dela Katje Erjavec zato lahko gledamo v luči avtoričinega osebnega odziva na tesnobnost, ki jo je prineslo leto ukrepov povezanih s pandemijo virusa, kot ironičen pa hkrati silovit in ustvarjalen odgovor na nakopiče dileme, izzive in strahove. Pod reprodukcijami je natisnjena francoska beseda za "danes" (Aujourd'hui). Danes je povsem drugačen od "danes" izpred leta dni in tembolj od "danes" izpred stoletja, toda tudi vseprisotno hlepenje po povratku včerajšnjega danes, po starih časih, ki so v spominu varljivo "dobri stari časi", je lažno in jutrišnji "danes" ne bo enak tistemu od včeraj - prihodnost se zdi nepredvidljiva v dobrem in slabem ter pričakovanja razpeta med upanjem in strahom. Dela Katje Erjavec so aktualna saj enoznačnost izhodiščne predloge nadgradijo z dimenzijo večplastnostni, tako v povsem likovnem izrazu kot v razmisleku ali vsaj odzivu, ki ga izzovejo pri gledalcu.

Odprto je ostalo vprašanje, kako nasloviti cikel; avtorica je ostala razpeta med naslovi Uzreti, Preobleka in Nov pogled. Vsak od teh naslovov ponuja druge nianse branja, oz. gledalca napoti na drugačen vstop k razumevanju avtoričinih intervencij. Zato je dilema razumljiva, a morda si prav zato lahko dopustimo tudi možnost, da odločitev ostane odprta.

Janez Zalaznik